Parkinsonova bolezen je težka kronična bolezen. Razvije se počasi, praviloma po 50. letu in je neozdravljiva. Točnega vzroka ne poznamo. Prvi znaki se pokažejo kot motnje gibanja. Gibi postanejo počasni in udi okoreli. Koraki postanejo kratki in podrsavajoči. Včasih se pojavi značilno tresenje okončin, predvsem rok, v mirovanju. Obrazna mimika otopi. Pojavijo se lahko tudi omedlevice, motnje mokrenja, slabše ravnotežje, padci, vrtoglavice, depresije, pri moških pa impotenca.
Takim bolnikom zdravniki predpišejo zdravila, ki upočasnijo hitrost napredovanja bolezni. Refleksoterapija v kombinaciji z zdravili je zelo učinkovita pri zmanjšanju simptomov povezanih s Parkinsonovo boleznijo. Z obdelavo refleksnih con možganov in hrbtenice stabiliziramo živčni sistem. Z obdelavo cone sončnega pleteža in trebušne prepone umirimo tresavico. Posebno pozornost namenimo tudi conam prebavil in sečil.
Število potrebnih refleksoterapij je lahko različno. Po mojih izkušnjah se stanje vidno izboljša po približno desetih terapijah (enkrat tedensko), včasih tudi več. Seveda pa je potrebno to stanje potem vzdrževati naprej z rednimi občasnimi terapijami.
